Kako o hiperbarični kisikovi terapiji razmišlja gorska tekačica

Mojca Koligar je aktualna državna in Balkanska prvakinja v gorskem teku, najboljša gorska tekačica 2019 in Naj gorska tekačica 2020. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana organizatorka dela. Je velika ljubiteljica gora in gibanja v naravi in organizira športno rekreativne projekte in dogodke.

Narava in gore so moja velika ljubezen, učitelj in navdih.

Moj hobi so potovanja, obiski različnih delavnic o osebni rasti, podjetništvu in oblikah naravnega zdravljenja. Želja po samo izpopolnjevanju, osebni rasti, odkrivanje nečesa novega, izboljšanju  sposobnosti in pridobivanje novih veščin, so tisti motivacijski dejavniki, ki mi dajejo zagon v vsakdanjem življenju.

Človeški organizem je ustvarjen za gibanje.

Sledim temu, da je človeški organizem ustvarjen za gibanje in zato potrebuje gibanje. Pravilno deluje le, če je v njegovem vsakdanjem življenju dovolj gibanja, ki prispeva k skladnemu razvoju duha in telesa vsakega posameznika. Slehernemu posamezniku želim približati zavedanje, da je za kvaliteto življenja in zdravja odgovoren sam.
Zavedam se, da vse, kar v življenje vložimo danes, se nam bo že kmalu obrestovalo, seveda pa tudi še čez dvajset ali trideset let.

Velik poudarek dajem regeneraciji telesa in prehrani.

Kljub temu, da se večina mojega treninga dogaja na svežem gorskem zraku, pa je zaradi ekstremnih telesnih naporov potrebno dodatno pomagati telesu. Zato sem začela s terapijami v hiperbarični komori.  Po težkih treningih in tekmovanjih v gorskem teku potrebujem hitrejšo regeneracijo telesa. Vemo namreč, da pri dolgotrajni obremenitvi v mišicah nastane mlečna kislina ter utrujene in boleče mišice. Kisik, ki ga vdihavamo pod tlakom, sprošča mišično energijo in preprečuje nastajanje mlečne kisline, hkrati pa povečan zračni tlak v komori omogoča rdečim krvničkam in krvni plazmi, boljši prenos kisika globoko v tkiva in mišična vlakna v telesu.

Verjamem, da z uporabo hiperbarične kisikove terapije dosežemo večjo odpornost pred poškodbami.

Mišice postanejo namreč prožnejše, vezi se okrepijo in tako športniki dosegamo boljše rezultate. Kadar vseeno pride do poškodbe, pa dosežemo bistveno boljše in hitrejše zdravljenje, rehabilitacijo in vrnitev na športna prizorišča. Kisikova terapija pomaga pri poškodbah ligamentov, kit, meniskusov, sklepnih ovojnic, spinalnih diskov, kosti, mišic in ostalih mehkih tkiv. Čas zdravljenja po poškodbah se skrajša tudi do 70%.

Pri redni tedenski kisikovi terapiji sem poleg hitre in kvalitetne regeneracije opazila, da so izginile moje težave s kožo zaradi luskavice. Imela sem višjo stopnjo energije in boljšo koncentracijo.
Merjenje z arteriografom (arteriograf zaznava in beleži odboje pulza od sten arterij) je po dveh mesecih rednih kisikovih terapij pokazalo, izboljšanje elastičnosti aorte in odzivnosti arteriol – najmanjših arterij, kljub povečanju količine treningov in tekmovanj. Prav tako se je izboljšala sama krvna slika.

Dodatni kisik bo pozitivno vplival na celotni organizem.

Ne glede na vrsto težave, zaradi katere se odločimo za uporabo hiperbarične kisikove terapije, bo dodatni kisik sočasno pozitivno vplival na celoten organizem, saj spodbuja naraven proces zdravljenja in odpornost, izboljša vitalnost, koncentracijo in spomin, zmanjša utrujenost in izboljša vzdržljivost, odstrani občutek izčrpanosti, pomaga v boju proti okužbam, izločanju strupov in odpadnih snovi iz telesa, ponovno aktivira kožne celice in izboljša krvni obtok.

Zavedati pa se moramo, da za ohranjanje in vzdrževanje pozitivnega stanja organizma, ki ga dosežemo z uporabo HBOT (hiperbarične kisikove terapije), naj le-to postane del našega življenjskega sloga enako kot gibanje in zdrava prehrana na eni strani in obiski frizerja, maserja, pedikerja na drugi strani.«
Več o Mojci Koligar – klikni na spodnjo sliko: